{"id":6139,"date":"2023-04-26T09:46:48","date_gmt":"2023-04-26T07:46:48","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/?p=6139"},"modified":"2023-04-26T09:46:49","modified_gmt":"2023-04-26T07:46:49","slug":"opticna-infrastruktura-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/novice\/opticna-infrastruktura-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Razvoj opti\u010dne infrastrukture v Sloveniji"},"content":{"rendered":"\n

Slovenija je bila pri za\u010detkih izgradnje opti\u010dnih omre\u017eij relativno hitra in tudi danes smo z dostopnostjo gospodinjstev z opti\u010dnim \u0161irokopasovnim dostopom v zgornji tretjini dr\u017eav v Evropski uniji. In \u010deprav je opti\u010dna infrastruktura dobro pokrita v naseljenih obmo\u010djih, je dostopnost do \u0161irokopasovne internetne povezave manj dostopna na pode\u017eelju in odro\u010dnih obmo\u010djih, kjer prebiva kar 24 % gospodinjstev. Na teh obmo\u010djih komercialni ponudniki, z izjemo podjetja RUNE Enia d.o.o., obi\u010dajno nimajo interesa za gradnjo omre\u017eja.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Za\u010detki izgradnje opti\u010dnega omre\u017eja v Sloveniji segajo v leto 2005<\/h2>\n\n\n\n

Opti\u010dna infrastruktura se je v Sloveniji za\u010dela graditi \u017ee leta 2005. Zaradi visokih stro\u0161kov gradnje je ta sprva potekala le v urbanih sredi\u0161\u010dih, kjer je ve\u010dja gostota prebivalstva ekonomsko upravi\u010devala visoke stro\u0161ke gradnje. Do konca leta 2006 je bilo v Sloveniji zgrajenih 3.000 opti\u010dnih priklju\u010dkov, do konca 2027 pa \u017ee 11.000. Hitremu razvoju in gradnji omre\u017eja je\u00a0 botrovala predvsem konkuren\u010dnost telekomunikacijskih podjetij na trgu.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Intenzivna gradnja se je v naslednjih letih nadaljevala, vendar predvsem v ve\u010djih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Koper, manj\u0161a naselja in pode\u017eelje pa so \u0161e vedno ostala nepokrita z opti\u010dno infrastrukturo. H gradnji na teh obmo\u010djih je za\u010dela spodbujati evropska iniciativa za gradnjo v ruralnih obmo\u010djih. Konec leta 2008 je bilo \u017ee 45.000 naro\u010dnikov, Slovenija pa je s tem postala ena izmed najbolj razvitih evropskih dr\u017eav na podro\u010dju dostopnosti do \u0161irokopasovne infrastrukture. V drugi polovici 2008 se je gradnja opti\u010dnih omre\u017eij zaradi pomanjkanja regulacije in svetovne gospodarske krize nekoliko upo\u010dasnila, kljub temu pa ni zamrla. Do konca leta 2009 je opti\u010dni priklju\u010dek imelo \u017ee ve\u010d kot 68.400 gospodinjstev v Sloveniji.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

\n

Kaj je \u0161irokopasovna povezava? Gre za prenos podatkov s \u0161iroko pasovno \u0161irino prek hitre internetne povezave. Sem sodijo razli\u010dne tehnologije, od opti\u010dnih vlaken do brez\u017ei\u010dnih, kabelskih, DSL in satelitskih tehnologij<\/em><\/strong>.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n

\n
\"tehnologije\"
ADSL = bakrena telefonska \u017eica, DOCSIS = kabelska televizija, VDSL = bakrena \u017eica, FTTH = optika
Vir: eAnalitik.akos-rs.si<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u0160e vedno nad evropskim povpre\u010djem<\/h2>\n\n\n\n

Po podatkih Agencije za komunikacijska omre\u017eja in storitve Republike Slovenije je v letu 2021 imelo kar 98,9 % slovenskih gospodinjstev dostop do fiksnih \u0161irokopasovnih storitev<\/strong>, kar je za 1 % to\u010dko ve\u010d od evropskega povpre\u010dja. Od tega je dele\u017e opti\u010dnih priklju\u010dkov zna\u0161al nekaj ve\u010d kot 52 %<\/strong>. Na pode\u017eelskih obmo\u010djih je imelo dostop do \u0161irokopasovne infrastrukture ve\u010d kot\u00a0 96 % gospodinjstev, kar je prav tako ve\u010d od evropskega povpre\u010dja.\u00a0<\/p>\n\n\n

\n
\"opti\u010dna
Vir: eanalitik.akos-rs.si<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pokritost s \u0161irokopasovno infrastrukturo na pode\u017eelju se postopoma izbolj\u0161uje, \u0161e vedno pa se najdejo obmo\u010dja in gospodinjstva brez dostopa do \u0161irokopasovne povezave ali z omejeno ponudbo. Obmo\u010dja, kjer sedaj obstaja samo eno omre\u017eje, uporabniki pa nimajo mo\u017enosti izbire in so v celoti vezani na enega ponudnika, so imenovana \u201csive lise\u201d<\/strong>. Obmo\u010dja, kjer operaterji nimajo komercialnega interesa za izgradnjo \u0161irokopasovne infrastrukture, pa so imenovana \u201cbele lise\u201d<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

\"bele
Bele lise v Sloveniji. Vir: eprostor.gov.si\u00a0<\/a>\u00a0<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Projekt RUNE za zmanj\u0161evanje \u201csivih lis\u201d<\/h2>\n\n\n\n

Iz zemljevida belih lis je razvidno, da je v Sloveniji \u0161e vedno veliko obmo\u010dij, kjer komercialni ponudniki opti\u010dne infrastrukture nimajo interesa za gradnjo. Manj\u0161i del belih, predvsem pa ve\u010dji del sivih lis, bo z izgradnjo \u0161irokopasovne infrastrukture pokrilo podjetje RUNE Enia, z izklju\u010dno zasebno investicijo sklada CEBF (Connecting Europe Broadband Fund). <\/p>\n\n\n\n

Projekt RUNE je prvi in v tem trenutku tudi edini \u010dezmejni projekt na ravni Evropske unije, s <\/strong>katerim se povezujejo ozemlja ve\u010d dr\u017eav \u010dlanic z ultra hitro \u0161irokopasovno opti\u010dno infrastrukturo. Z izgradnjo omre\u017eja na ruralnih podro\u010djih<\/a> bo podjetje pomagalo enotam lokalne samouprave pri doseganju ciljev digitalne agende za Evropo 2020 tako, da bo zagotavljalo povezovanje v novo dostopovno opti\u010dno omre\u017eje, ki bo omogo\u010dalo hitrosti, ve\u010dje od 1 Gb\/s.<\/p>\n\n\n\n

Tak koncept izgradnje omre\u017eja ne prina\u0161a samo bolj\u0161e povezljivosti na odro\u010dna obmo\u010dja, temve\u010d omogo\u010da tudi liberalizacijo tr\u017ei\u0161\u010da storitev na podro\u010dju elektronskih komunikacij. Opti\u010dna infrastruktura RUNE kon\u010dnim uporabnikom daje mo\u017enost proste izbire ponudnika storitev, ki je glede na ceno in kakovost storitev najugodnej\u0161i, saj upravitelj omre\u017eja vsem operaterjem storitev zagotavlja enakopravni dostop in najem omre\u017eja pod enakimi pogoji.<\/p>\n\n\n\n

\n

\u201cGradnja opti\u010dnega omre\u017eja RUNE trenutno poteka na obmo\u010djih ob\u010din Grad, Puconci, Apa\u010de, Maj\u0161perk, \u0160entjur, Velenje, Dobrna, Polzela, Rogatec \u2026\u201d <\/em><\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Viri: <\/p>\n\n\n\n

https:\/\/www.akos-rs.si\/telekomunikacije\/raziscite\/novice\/novica\/agencija-objavlja-infografiko-pokritosti-s-sirokopasovnim-dostopom-v-sloveniji-2021<\/a><\/p>\n\n\n\n

http:\/\/www.cek.ef.uni-lj.si\/u_diplome\/robeznik4375.pdf<\/a> <\/p>\n\n\n\n

https:\/\/eanalitik.akos-rs.si\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

https:\/\/eprostor.gov.si\/isv-test\/default.html<\/a><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Slovenija je bila pri za\u010detkih izgradnje opti\u010dnih omre\u017eij relativno hitra in tudi danes smo z dostopnostjo gospodinjstev do optike v zgornji tretjini dr\u017eav EU. <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6150,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[30,31],"class_list":["post-6139","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice","tag-gradnja-omrezja","tag-opticna-infrastruktura"],"acf":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/web\/wp-content\/uploads\/2023\/04\/2.png","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6139","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6139"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6139\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6153,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6139\/revisions\/6153"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6150"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6139"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6139"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6139"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}