{"id":7160,"date":"2026-02-10T09:50:33","date_gmt":"2026-02-10T08:50:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/?p=7160"},"modified":"2026-02-10T09:50:34","modified_gmt":"2026-02-10T08:50:34","slug":"do-varnejse-starosti-z-zanesljivo-internetno-povezavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/novice\/do-varnejse-starosti-z-zanesljivo-internetno-povezavo\/","title":{"rendered":"Do varnej\u0161e starosti z zanesljivo internetno povezavo"},"content":{"rendered":"\n

Internet je nepogre\u0161ljiv del vsakdana ne le med mladimi, temve\u010d tudi med starej\u0161imi prebivalci. Pogledali smo, kako ga uporabljajo, zakaj jim je umetna inteligenca vse bolj privla\u010dna, in kaj ima s tem kakovostna infastruktura.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Digitalna pismenost starej\u0161ih postaja vse bolj\u0161a, a prostora za izbolj\u0161ave je \u0161e veliko.Po podatkih Sursa v Sloveniji internet danesuporablja \u017ee 92 % prebivalcev v starosti od 16 do 74 let. Med starej\u0161imi, starimi od 65\u201374 let, jih je na spletu kar 71 % \u2013 torej najve\u010d doslej! Internet tako ni ve\u010d izjema, temve\u010d del vsakdana tudi v generacijah, ki jih \u0161e pred desetletjem nismo imeli za digitalne uporabnike.<\/p>\n\n\n\n

Uporaba nara\u0161\u010da, razumevanje po\u010dasneje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina prebivalcev internet uporablja dnevno, kar 86 % celo ve\u010dkrat na dan. Tudi med starej\u0161imi je raba pogostej\u0161a kot kadarkoli prej. A pogostost uporabe \u0161e ne pomeni samozavestne ali kriti\u010dne rabe. To potrjujejo tudi razlogi tistih, ki interneta \u0161e vedno ne uporabljajo. Ve\u010dina jih pravi, da ga ne potrebujejo, ali da nimajo dovolj znanja. \u010cetudi bi tehnologija lahko bila prisotna, zanje (\u0161e) ni nujno smiselna.<\/p>\n\n\n\n

Najstarej\u0161i ostajajo na robu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri starostni skupini 75\u201389 let se digitalni razkorak \u0161e vedno jasno vidi. Internet uporablja 40 % oseb, ve\u010d kot polovica pa ga ni uporabljala nikoli. Razlogi so predvsem ob\u010dutek nepotrebnosti, pomanjkanje ve\u0161\u010din in prepri\u010danje, da so za tehnologijo prestari.<\/p>\n\n\n\n

Njihova raba interneta je omejena predvsem na osnovne naloge:<\/strong> iskanje informacij, branje novic, e-po\u0161to. Digitalni svet je zanje funkcionalen, ne pa prostor raziskovanja ali aktivne udele\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Umetno inteligenco uporabljajo vse starostne skupine<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav umetno inteligenco \u0161e vedno povezujemo predvsem z mlaj\u0161imi, podatki ka\u017eejo, da vstopa tudi v vsakdan starej\u0161ih. Med prebivalci, starimi 55\u201364 let, se je uporaba orodij generativne umetne inteligence v enem letu skoraj potrojila. Pri najstarej\u0161ih je dele\u017e sicer \u0161e nizek, a trend je jasen.<\/p>\n\n\n\n

Starej\u0161i umetne inteligence ne uporabljajo eksperimentalno, temve\u010d zelo pragmati\u010dno.<\/strong> Najpogosteje kot pomo\u010d pri pisanju besedil, iskanju informacij, razlagi nejasnih pojmov ali pri vsakdanjih vpra\u0161anjih, kjer jim tehnologija prihrani \u010das in napor.<\/p>\n\n\n\n

Umetna inteligenca lahko za starej\u0161e deluje kot prevajalec digitalnega sveta – kot orodje, ki kompleksnost tehnologije poenostavi in jo pribli\u017ea \u010dloveku. A le, \u010de je dostop do teh storitev zanesljiv in stabilen.<\/p>\n\n\n\n

Prav tu se znova poka\u017ee vloga infrastrukture – brez kakovostne internetne povezave namre\u010d tudi najbolj intuitivna umetna inteligenca ostaja oddaljena mo\u017enost, ne pa realna<\/strong> pomo\u010d<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Nordijske dr\u017eave: ko digitalizacija sledi \u010dloveku<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nordijske dr\u017eave \u017ee vrsto let dosegajo visoko digitalno vklju\u010denost starej\u0161ih. Razlika ni toliko v infrastrukturi kot v pristopu. Digitalna uporaba tam ni razumljena kot individualna spretnost, temve\u010d kot dru\u017ebena odgovornost.<\/p>\n\n\n\n

Javne storitve so zasnovane po na\u010delu \u00bbdigital first, but not digital only\u00ab. Digitalni kanali so privzeti, a analogni ostajajo dostopni. Hkrati veliko vlagajo v stalno, lokalno organizirano digitalno opismenjevanje in v dosledno, uporabniku prijazno oblikovanje storitev.<\/p>\n\n\n\n

Posledica je ve\u010dja samozavest starej\u0161ih uporabnikov in ve\u010dje zaupanje v digitalne sisteme. Tehnologija tam ni cilj sama po sebi, temve\u010d orodje, ki se prilagaja \u010dloveku.<\/p>\n\n\n\n

Kam naprej?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za ustrezno in kakovostno delovanje napredne tehnologije, je torej potreben dostop do hitre, stabilne in zanesljive povezave, ki jo zagotovljajo \u0161irokopasovna opti\u010dna omre\u017eja. Ta niso zgolj tehni\u010dna nadgradnja hitrosti, temve\u010d temelj za to, kako razumljivo, zanesljivo in dostopno je digitalno okolje za vse generacije. Pri starej\u0161ih to pomeni stabilno povezavo, ki omogo\u010da preprosto uporabo storitev, zanesljiv dostop do informacij in ob\u010dutek varnosti. Na primer: nemoten video klic z vnuki ali stik z bli\u017enjimi brez prekinitev in zamud lahko pomembno vpliva na ob\u010dutek povezanosti in pripravljenost starej\u0161ih, da digitalne tehnologije sploh sprejmejo. Brez kakovostne infrastrukture pa tudi najbolj prijazni digitalni vmesniki ostajajo prazna obljuba.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Internet je nepogre\u0161ljiv del vsakdana ne le med mladimi, temve\u010d tudi med starej\u0161imi prebivalci. Pogledali smo, kako ga uporabljajo, zakaj jim je umetna inteligenca vse bolj […]<\/p>\n","protected":false},"author":13,"featured_media":7161,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-7160","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice"],"acf":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/web\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/rune-slika1.jpg","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7160","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/13"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7160"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7160\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7162,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7160\/revisions\/7162"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7161"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7160"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7160"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ruralnetwork.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7160"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}