Do varnejše starosti z zanesljivo internetno povezavo

Internet je nepogrešljiv del vsakdana ne le med mladimi, temveč tudi med starejšimi prebivalci. Pogledali smo, kako ga uporabljajo, zakaj jim je umetna inteligenca vse bolj privlačna, in kaj ima s tem kakovostna infastruktura.

Digitalna pismenost starejših postaja vse boljša, a prostora za izboljšave je še veliko.Po podatkih Sursa v Sloveniji internet danesuporablja že 92 % prebivalcev v starosti od 16 do 74 let. Med starejšimi, starimi od 65–74 let, jih je na spletu kar 71 % – torej največ doslej! Internet tako ni več izjema, temveč del vsakdana tudi v generacijah, ki jih še pred desetletjem nismo imeli za digitalne uporabnike.

Uporaba narašča, razumevanje počasneje

Večina prebivalcev internet uporablja dnevno, kar 86 % celo večkrat na dan. Tudi med starejšimi je raba pogostejša kot kadarkoli prej. A pogostost uporabe še ne pomeni samozavestne ali kritične rabe. To potrjujejo tudi razlogi tistih, ki interneta še vedno ne uporabljajo. Večina jih pravi, da ga ne potrebujejo, ali da nimajo dovolj znanja. Četudi bi tehnologija lahko bila prisotna, zanje (še) ni nujno smiselna.

Najstarejši ostajajo na robu

Pri starostni skupini 75–89 let se digitalni razkorak še vedno jasno vidi. Internet uporablja 40 % oseb, več kot polovica pa ga ni uporabljala nikoli. Razlogi so predvsem občutek nepotrebnosti, pomanjkanje veščin in prepričanje, da so za tehnologijo prestari.

Njihova raba interneta je omejena predvsem na osnovne naloge: iskanje informacij, branje novic, e-pošto. Digitalni svet je zanje funkcionalen, ne pa prostor raziskovanja ali aktivne udeležbe.

Umetno inteligenco uporabljajo vse starostne skupine

Čeprav umetno inteligenco še vedno povezujemo predvsem z mlajšimi, podatki kažejo, da vstopa tudi v vsakdan starejših. Med prebivalci, starimi 55–64 let, se je uporaba orodij generativne umetne inteligence v enem letu skoraj potrojila. Pri najstarejših je delež sicer še nizek, a trend je jasen.

Starejši umetne inteligence ne uporabljajo eksperimentalno, temveč zelo pragmatično. Najpogosteje kot pomoč pri pisanju besedil, iskanju informacij, razlagi nejasnih pojmov ali pri vsakdanjih vprašanjih, kjer jim tehnologija prihrani čas in napor.

Umetna inteligenca lahko za starejše deluje kot prevajalec digitalnega sveta – kot orodje, ki kompleksnost tehnologije poenostavi in jo približa človeku. A le, če je dostop do teh storitev zanesljiv in stabilen.

Prav tu se znova pokaže vloga infrastrukture – brez kakovostne internetne povezave namreč tudi najbolj intuitivna umetna inteligenca ostaja oddaljena možnost, ne pa realna pomoč.

Nordijske države: ko digitalizacija sledi človeku

Nordijske države že vrsto let dosegajo visoko digitalno vključenost starejših. Razlika ni toliko v infrastrukturi kot v pristopu. Digitalna uporaba tam ni razumljena kot individualna spretnost, temveč kot družbena odgovornost.

Javne storitve so zasnovane po načelu »digital first, but not digital only«. Digitalni kanali so privzeti, a analogni ostajajo dostopni. Hkrati veliko vlagajo v stalno, lokalno organizirano digitalno opismenjevanje in v dosledno, uporabniku prijazno oblikovanje storitev.

Posledica je večja samozavest starejših uporabnikov in večje zaupanje v digitalne sisteme. Tehnologija tam ni cilj sama po sebi, temveč orodje, ki se prilagaja človeku.

Kam naprej?

Za ustrezno in kakovostno delovanje napredne tehnologije, je torej potreben dostop do hitre, stabilne in zanesljive povezave, ki jo zagotovljajo širokopasovna optična omrežja. Ta niso zgolj tehnična nadgradnja hitrosti, temveč temelj za to, kako razumljivo, zanesljivo in dostopno je digitalno okolje za vse generacije. Pri starejših to pomeni stabilno povezavo, ki omogoča preprosto uporabo storitev, zanesljiv dostop do informacij in občutek varnosti. Na primer: nemoten video klic z vnuki ali stik z bližnjimi brez prekinitev in zamud lahko pomembno vpliva na občutek povezanosti in pripravljenost starejših, da digitalne tehnologije sploh sprejmejo. Brez kakovostne infrastrukture pa tudi najbolj prijazni digitalni vmesniki ostajajo prazna obljuba.