Optična omrežja so ključna za razvoj umetne inteligence

Umetna inteligenca danes piše besedila, prevaja iz tujih jezikov, pomaga pri delu, učenju in vsakdanjih opravilih. Najpogosteje govorimo o algoritmih, aplikacijah in zmogljivih računalnikih, redkeje pa o nečem precej bolj osnovnem – o omrežju, ki vse to sploh omogoča. Pa vendar umetna inteligenca deluje le tako dobro, kot deluje povezava, po kateri potujejo podatki.

AI živi v velikih podatkovnih centrih

Ko uporabimo digitalnega asistenta, spletni prevajalnik ali pametno kamero, se obdelava podatkov večinoma ne zgodi v telefonu ali računalniku – pravo »razmišljanje« poteka v oddaljenih podatkovnih centrih, kjer zmogljivi sistemi analizirajo podatke in pošiljajo odgovore nazaj uporabniku. Zato je za dobro uporabniško izkušnjo zelo pomembna kakovost povezave. Če je ta počasna ali nestabilna, so tudi odgovori nalagajo počasneje ali pa prihaja do prekinitev. Kadar pa je povezava zanesljiva in hitra, sistemi umetne inteligence delujejo skoraj v realnem času.

Ko omrežje postane ozko grlo

Strokovne raziskave na področju umetne inteligence v zadnjih letih opozarjajo na zanimiv pojav: največja omejitev pri razvoju velikih AI modelov pogosto niso več računalniki, temveč omrežje, ki jih povezuje med seboj.

V eni izmed odmevnejših akademskih študij (BlueConnect, konferenca MLSys 2019) raziskovalci ugotavljajo, da je komunikacijska zakasnitev med sistemi lahko kritično ozko grlo pri učenju velikih modelov. Preprosto povedano – računalniki lahko računajo izjemno hitro, a če podatki med njimi potujejo prepočasi, se celoten proces upočasni. Podobno lahko tudi pri vsakodnevni uporabi opazimo, da počasna ali nestabilna internetna povezava podaljša odzivni čas digitalnih storitev in umetne inteligence.

Zakaj baker in brezžične povezave niso dovolj

Bakreni kabli so desetletja zanesljivo prenašali podatke in še vedno opravljajo svojo vlogo, vendar pri zelo visokih hitrostih njihov domet postane omejen.

Brezžične tehnologije, kot sta 5G ali satelitski internet, prinašajo mobilnost in prilagodljivost, vendar ne dosegajo tako nizkih zakasnitev, tako stabilnih hitrosti in tako visokih kapacitet kot jih zahtevajo sodobne digitalne storitve in umetna inteligenca. Zato se kot dolgoročna rešitev uveljavlja optično omrežje, ki podatke prenaša s svetlobnimi impulzi po steklenih vlaknih. To omogoča izjemno hitre, stabilne in zmogljive povezave, primerne za vse zahtevne aplikacije prihodnosti.

Energetska učinkovitost – tiha prednost

Podatkovni centri po svetu porabljajo znatne količine energije, zato postaja energetska učinkovitost vse pomembnejša. Sodobne optične komunikacijske rešitve omogočajo bistveno večjo količino prenosa podatkov ob nižji porabi energije, kar pomeni, da rast digitalnih storitev ni nujno povezana z enako rastjo porabe energije. Optična omrežje prispevajo k večji energijski učinkovitosti in dolgoročni trajnostni naravnanosti digitalne strukture.

Enake možnosti ne glede na lokacijo

Umetna inteligenca se razvija v velikih podatkovnih centrih, vendar njena dejanska družbena in gospodarska vrednost nastane šele takrat, ko jo dostopna uporabnikom. To zahteva ustrezno digitalno infrastrukturo, kot so zmogljiva optična in druga širokopasovna omrežje, ki omogočajo hitro, stabilno in zanesljivo povezljivost ter obenem prispevajo k zmanjševanju digitalnega razkoraka med urbanimi in podeželskimi območji.

Optično omrežje kot infrastruktura prihodnosti

Optično omrežje ne pomeni le hitrejše povezave z internetom, temveč gre za digitalno infrastrukturo z visoko zmogljivostjo in nadgradljivostjo. Umetna inteligenca je le eden najbolj nazornih primerov sodobnih tehnologij, ki poudarjajo pomen kakovostne, zanesljive in visoko zmogljive povezave.