Razvoj optične infrastrukture v Sloveniji

Slovenija je bila pri začetkih izgradnje optičnih omrežij relativno hitra in tudi danes smo z dostopnostjo gospodinjstev z optičnim širokopasovnim dostopom v zgornji tretjini držav v Evropski uniji. In čeprav je optična infrastruktura dobro pokrita v naseljenih območjih, je dostopnost do širokopasovne internetne povezave manj dostopna na podeželju in odročnih območjih, kjer prebiva kar 24 % gospodinjstev. Na teh območjih komercialni ponudniki, z izjemo podjetja RUNE Enia d.o.o., običajno nimajo interesa za gradnjo omrežja. 

Začetki izgradnje optičnega omrežja v Sloveniji segajo v leto 2005

Optična infrastruktura se je v Sloveniji začela graditi že leta 2005. Zaradi visokih stroškov gradnje je ta sprva potekala le v urbanih središčih, kjer je večja gostota prebivalstva ekonomsko upravičevala visoke stroške gradnje. Do konca leta 2006 je bilo v Sloveniji zgrajenih 3.000 optičnih priključkov, do konca 2027 pa že 11.000. Hitremu razvoju in gradnji omrežja je  botrovala predvsem konkurenčnost telekomunikacijskih podjetij na trgu. 

Intenzivna gradnja se je v naslednjih letih nadaljevala, vendar predvsem v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Koper, manjša naselja in podeželje pa so še vedno ostala nepokrita z optično infrastrukturo. H gradnji na teh območjih je začela spodbujati evropska iniciativa za gradnjo v ruralnih območjih. Konec leta 2008 je bilo že 45.000 naročnikov, Slovenija pa je s tem postala ena izmed najbolj razvitih evropskih držav na področju dostopnosti do širokopasovne infrastrukture. V drugi polovici 2008 se je gradnja optičnih omrežij zaradi pomanjkanja regulacije in svetovne gospodarske krize nekoliko upočasnila, kljub temu pa ni zamrla. Do konca leta 2009 je optični priključek imelo že več kot 68.400 gospodinjstev v Sloveniji. 

Kaj je širokopasovna povezava? Gre za prenos podatkov s široko pasovno širino prek hitre internetne povezave. Sem sodijo različne tehnologije, od optičnih vlaken do brezžičnih, kabelskih, DSL in satelitskih tehnologij.

tehnologije
ADSL = bakrena telefonska žica, DOCSIS = kabelska televizija, VDSL = bakrena žica, FTTH = optika
Vir: eAnalitik.akos-rs.si

Še vedno nad evropskim povprečjem

Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je v letu 2021 imelo kar 98,9 % slovenskih gospodinjstev dostop do fiksnih širokopasovnih storitev, kar je za 1 % točko več od evropskega povprečja. Od tega je delež optičnih priključkov znašal nekaj več kot 52 %. Na podeželskih območjih je imelo dostop do širokopasovne infrastrukture več kot  96 % gospodinjstev, kar je prav tako več od evropskega povprečja. 

Pokritost s širokopasovno infrastrukturo na podeželju se postopoma izboljšuje, še vedno pa se najdejo območja in gospodinjstva brez dostopa do širokopasovne povezave ali z omejeno ponudbo. Območja, kjer sedaj obstaja samo eno omrežje, uporabniki pa nimajo možnosti izbire in so v celoti vezani na enega ponudnika, so imenovana “sive lise”. Območja, kjer operaterji nimajo komercialnega interesa za izgradnjo širokopasovne infrastrukture, pa so imenovana “bele lise”.

bele lise
Bele lise v Sloveniji. Vir: eprostor.gov.si  

Projekt RUNE za zmanjševanje “sivih lis”

Iz zemljevida belih lis je razvidno, da je v Sloveniji še vedno veliko območij, kjer komercialni ponudniki optične infrastrukture nimajo interesa za gradnjo. Manjši del belih, predvsem pa večji del sivih lis, bo z izgradnjo širokopasovne infrastrukture pokrilo podjetje RUNE Enia, z izključno zasebno investicijo sklada CEBF (Connecting Europe Broadband Fund). 

Projekt RUNE je prvi in v tem trenutku tudi edini čezmejni projekt na ravni Evropske unije, s katerim se povezujejo ozemlja več držav članic z ultra hitro širokopasovno optično infrastrukturo. Z izgradnjo omrežja na ruralnih področjih bo podjetje pomagalo enotam lokalne samouprave pri doseganju ciljev digitalne agende za Evropo 2020 tako, da bo zagotavljalo povezovanje v novo dostopovno optično omrežje, ki bo omogočalo hitrosti, večje od 1 Gb/s.

Tak koncept izgradnje omrežja ne prinaša samo boljše povezljivosti na odročna območja, temveč omogoča tudi liberalizacijo tržišča storitev na področju elektronskih komunikacij. Optična infrastruktura RUNE končnim uporabnikom daje možnost proste izbire ponudnika storitev, ki je glede na ceno in kakovost storitev najugodnejši, saj upravitelj omrežja vsem operaterjem storitev zagotavlja enakopravni dostop in najem omrežja pod enakimi pogoji.

“Gradnja optičnega omrežja RUNE trenutno poteka na območjih občin Grad, Puconci, Apače, Majšperk, Šentjur, Velenje, Dobrna, Polzela, Rogatec …”

Viri: 

https://www.akos-rs.si/telekomunikacije/raziscite/novice/novica/agencija-objavlja-infografiko-pokritosti-s-sirokopasovnim-dostopom-v-sloveniji-2021

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/robeznik4375.pdf 

https://eanalitik.akos-rs.si/

https://eprostor.gov.si/isv-test/default.html